Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je Urška Borko leta 2010 pod mentorstvom izr. prof. dr. Draga Zajca in somentorstvom izr. prof. dr. Mira Cerarja pripravila diplomsko delo z naslovom
Zaščita živali v Republiki Sloveniji.
V Prilogi A te diplomske naloge je objavljen
Intervju s predsednikom Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, Stankom Valpatičem, kjer Stanko Valpatič omenja tudi "čudoviti projekt Gabrielin sklad v
Nemčiji, kjer nastaja sožitje med ljudmi, naravo in živalmi". Projekt je seveda imenovan po ustanoviteljici verske skupnosti
Univerzalno življenje Gabriele Wittek.
Avtorica pojasnjuje, da ji je Stanko Valpatič odgovore poslal po elektronski pošti in se je posvetoval z Vladkom Beganom:
Pri pisanju sem uporabila metodo analize in interpretacije primarnih in sekundarnih virov ter opisno metodo. Za pridobitev bolj specifičnih informacij, ki jih nisem uspela pridobiti iz že obstoječih virov, sem opravila intervju s predsedniko m Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, Stankom Valpatičem, ki se je ob tem posvetoval s tako imenovanovanim (neformalnim) varuhom pravic živali Vladkom Beganom. Svoje odgovore na vprašanja mi je Valpatič posredoval preko elektronske pošte.
Avtorica predstavi tudi "naloge Varuha pravic živali, ki deluje po pooblastilu društva, saj ne gre za organ, ki bi imel javna pooblastila." To nalogo opravlja Vladko Began:
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice se je odločilo ustanoviti poseben društveni organ, imenovan Varuh pravic živali. (Na mesto Varuha pravic živali je društvo imenovalo odvetnika Vladka Begana, op. avtorice) V društvu namreč ugotavljajo, da je pri prizadevanjih za izboljšanje odnosa do živali pomembno sodelovanje pravnikov.
Tako Stanko Valpatič kot Vladko Began sta pripadnika verske skupnosti
Univerzalno življenje, prav tako
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice izhaja iz okrilja verske skupnosti
Univerzalno življenje. Izbiro
Društva za osvoboditev živali in njihove pravice
za pridobivanje informacij avtorica razloži s tem, da to društvo "po
dejavnosti mogoče izstopa", česar pa ne pojasni podrobneje:
Različna društva za zaščito živali se z različno intenziteto ter različnimi
prioritetami ukvarjajo z uresničevanjem posameznih nalog, med njimi pa
po dejavnosti mogoče izstopa Društvo za osvoboditev živali in njihove
pravice ...
V seznamu uporabljene literature pa najdemo tudi delo
Veliko Gabrielino pismo 4, ki ga je v slovenščini avtorica našla na spletni strani www.univerzalno-zivljenje.si/gabrielino_pismo_4.htm (povezava danes ne deluje več). Gre torej za pisanje ustanoviteljice verske skupnosti
Univerzalno življenje Gabriele Wittek, ki seveda ni strokovna literatura, kljub temu pa iz tega pisanja avtorica diplomskega dela navaja besede Pitagora (zanj sicer ni znano, da bi se ohranilo kako njegovo delo ali zapis):
Najpomembnejši predstavnik animistov je bil grški filozof Pitagora (580-500 pr.n.š.), ki je tako iz pisnih virov prvi znan aktivist, ki se je zavzemal za dobrobit živali. Svoj nauk je lepo izrazil z besedami: »Kdor govedu z nožem prereže vrat in ostane gluh ob rjovenju iz strahu, kdor je sposoben hladnokrvno zaklati vpijočega kozlička in pojesti ptiča, ki ga je sam hranil - koliko je tak človek še oddaljen od zločina?« (Pitagora v Univerzalno življenje 2003)
Mentorja izr. prof. dr. Draga Zajca in somentorja izr. prof. dr. Mira Cerarja tako navajanje neavtentičnih besed filozofa Pitagore iz verske literature verske skupnosti
Univerzalno življenje očitno ni nič motilo. Podobno nenavadno je citiranje Frančiška Asiškega z obskurnega spletnega mesta www.nansealove.com/Quotes.html, za katero sicer ni videti, da bi bilo povezano z versko skupnostjo
Univerzalno življenje