V svojem pismu Began in Graber trdita, da je bogoslužje "pridobitna dejavnost":
... ko vernik naroči mašo ali pogreb, mora plačati znesek, ki ga je "priporočila" (določila) Cerkev, saj ima dolžnost gmotno podpirati Cerkev in njene klerike, in to v višini najmanj toliko, kolikor jo priporočijo cerkveni dostojanstveniki. Gre za obveznost in ne prostovoljnost plačila. Očitno gre za vnaprej po višini določeno plačilo za neko versko storitev, ki pa se skriva pod oznako "prostovoljni prispevek". Očitno stoji zadaj pridobitna dejavnost, za katero pa je treba izdajati račune.
Zakon o verski svobodi v 7. členu sicer versko skupnost opredeljuje kot
... prostovoljno, nepridobitno združenje fizičnih oseb iste veroizpovedi, ki se ustanovi z namenom javnega in zasebnega izpovedovanja te vere ter ima lastno strukturo, organe in avtonomna interna pravila, lastno bogoslužje ali drugo versko obredje in izpovedovanje vere.
Began in Graber pa trdita, da je Katoliška Cerkev nekakšno "pridobitno združenje", ki svoje verske storitve zaračunava, čeprav ne izdaja računov. Vlado Began in Herman Graber sta namreč "odkrila", da v Katoliški Cerkvi besede "prostovoljni darovi" v resnici pomenijo "obvezno plačilo" in da je "pridobitna dejavnost" vsako zbiranje prostovoljnih prispevkov, brez katerih neka verska skupnost kot nepridobitno združenje ne more shajati in to svojim članom tudi javno in jasno pove.
Began sicer pripada verski skupnosti Univerzalno življenje, iz okrilja te verske skupnosti izhajajo tudi Koalicija za ločitev države in Cerkve in podobna združenja, dobro znana po svojih insinuacijah in dezinformacijah o drugih verskih skupnosti, kar jim vedno znova omogočajo tudi časopisi, kot sta Dnevnik in Večer.
